Že prvi pogled na majhno športno letališče v Szatimazu je bilo drugačno, kot so lahko pogledi na kateremkoli drugem športnem letališču. Letos je ozelenela še vzporedna steza (700 m), v nizu majhnih lesenih bungalovov je zrasel še en objekt, vse je nevsiljivo potisnjeno ob rob gozda. Takega letališča najbrž ni nikjer drugje v bližnji Evropi. Za slovensko pojmovanje je širjenje športnega letališča v Szatimazu manjši čudež, še posebno, če pomislimo na naše gorenjske rojake, ki jim gre športno letališče v Lescah neizmerno na živce in bi ga najraje ukinili, čeprav se Nemci in Avstrijci kar drenjajo, da bi lahko teden dni preživeli pod Stolom. Na srečo se tuji gostje ne zavedajo, med kako zadrte lokalne prebivalce so prišli s svojimi letali in prijatelji, nekateri tudi iz krajev, ki so več kot tisoč kilometrov oddaljeni od Lesc.

Športno letališče Szatimaz ima srečo, da v njegovi bližini nista Lesce, Radovljica ih helikopterska baza, pač pa Szeged, kraj, ki ima več plavalnih bazenov kot vsa Ljubljana in Maribor skupaj. Tu deluje Peter Szabo, ki bo, kot je napovedal že pred leti, in to je že slutiti, naredil center športnega letalstva, pa ne samo za jugovzhodno Madžarsko, pač pa veliko širše. Prišleki, ki se tu znajdemo s povabilom, komaj kaj vemo o njegovih načrtih, tu in tam kaj pricurlja na dan. Skratka, medtem ko se Gorenjcem ne sanja, kaj imajo s športnim letališčem, se nekoč vaški travnik v bližini Szegeda vse bolj širi in kultivira, tu si je svojo informacijsko točko uredil tudi LX Navigation, celjska firma, ki je s svojim znanjem in prijemi prehitela vso svetovno konkurenco. Sploh pa bi morali firmo LX Navigation, v kateri so sami jadralski zanesenjaki, čim prej predlagati za Bloudkovo nagrado. A v deželi, kjer Gorenjci ne znajo izreči priznanje niti blejski plavalki Sari Isaković, kjer predsednik Danilo Turk pozabi nanjo in na judoistko Lucijo Polauder, osvajalki srebrne in bronaste medalje z OI 2008, je pač vprašanje, kdo bi lahko bil predlagatelj.

Za prihod na LX pokal so domači fantje skuhali golaž in krompir. Pred hangarjem so se valile prijetne vonjave. Domačini organizatorji LX pokala so v organizacijsko ekipo povabili Francoza Jeana Reanuda, učitelja, ki se bolj ali manj ukvarja samo še z letenjem, peščica slovenskih jadralcev ga pozna iz enega od letalskih taborov v Namibiji. Šljivec, ki obratuje po letališču s kolesom, je zabaven človek. Nekajkrat je povedal, da je pokal LX Navigation zato, da bi se udeleženci počutili dobro, da bi se zabavali in da bi jadralni teden potekal varno.

Ni povsem jasno, če so njegove besede, po večerji ob prihodu, dosegle slovenske jadralce, ki so, čeprav jih nihče ni ogrožal, po klubski pripadnosti strnili svoje vrste v majhne skupine, staknili so glave, da informacije ne bi uhajale mimo lastnih ušes. Za sproščenost je pač potreben čas, tudi druge ekipe so se razbežale vsaka na svojo bazo. Ampak, ker vzgoja ni trenutni proces, se bo v enem tednu vse še spremenilo, saj se Erazem Polutnik trudi, da bi bil katalizator. Nekdo od jadralcev se je po letališču gibal z masko na obrazu, ampak na skupni večerji jo je vendarle snel. Mimogrede smo v imenu Opensoaringa čestitali Sebastjanu Ramšaku za 12. mesto v Nitri. Na največjem tekmovanju na svetu je Sebo je letel v duodiscusu z obetavnim mladim jadralcem Robijem Resnikom. Za svojega soimenjaka Poljaka Sebastjana Kawo, pa je dejal, da je letel, kot bi bil z nekega drugega sveta.

Po večerji so jadralce zabavali plesalci

Avtor objave: Niko Slana