Na Madžarskem z afriškimi izkušnjami
Direktorju LX pokala Francozu Jeanu Reanudu se moram opravičiti. Res je šaljivec prve vrste, ki bi popestril še tako dolgočasno tekmovanje. Brifing drugega dne se je začel tako, da je vsem, ki jih je kaznoval, natančno razložil napako in sproti delil tekoče odpustke: kazni so v Szatimazu steklenice piva. Jean zagotovo ni mogel spati, ker dan prej na zemljevidu ni našel Madžarke, in si je kar sam naložil kazen šestih piv, ki bodo šle v sklad za sklepni banket. Francoz je za nekatere napake vpeljal novost – steklenico belega ali črnega vina. Zakaj si je kdo prislužil prav kazen črnega ali belega vina, bi težko presodil. Francozi imajo popolno pravico presoje, ko gre za vino, morda pa je bil v komisiji za kazni tudi kakšen Slovenec.
Dokaz, da je bi Jeanu Reanud pravičen, so bile kazenske točke brez kazni, a se je z vsakim od kaznovanih pogovoril o njegovem prekršku. Od Peperka je želel vedeti, če si v letalu med letom tako glasno prepeva, da je sproži mehanizem kot ga na zapisovalcu leta sprožita hrup in tresljaji motorja. Ferenc ga niti ni skušal prepričati, da je za to kriva napaka zapisovalca leta, ki se mu pojavlja že nekaj časa. Nekdo drug se je moral zagovarjati, zakaj je begal od ene do druge obratne, naprej v pravem vrstnem redu, nato pa še v obratnem: »Imam vas na sumu, da ste želeli navigacijski sistem LX spraviti v zadrego. Proglašam vas za zvezdo prvega dne tekmovanja, saj logike vašega letenja ni mogoče razložiti z ničemer,« je razložil, njemu pa je podelil za nagrado steklenko črnega. Mnogi so se spraševali, ali ne bi bolj pravično, da bi jo prejel Peperko, saj je v športno letenje vpeljal nekaj novega – petje.
Drugi dan tekmovanja pa je bil zvezda dneva Janez Stariha, čeprav tega večina niti ni vedela. Najprej je zadnji in z veliko zamudo privlekel letalo na štart in zato je moral vzleteti prvi – s pokvarjenim navigacijskim inštrumentom LX 5000. Kmalu je pristal, ker se je zmešalo tudi njegovemu dlančniku, in skušal zadevo urediti. A pristanek ni veliko pripomogel, da bi spravil k pameti GPS modul v LX 5000 in da bi oživel še dlančnik, za nameček pa je bil tudi brez tradicionalnega kompasa. Orientiral se je po soncu in po kolegih, ki jih je srečal med potjo, a letenje po Madžarski brez navigacije je najbrž samo za pilote z afriškimi izkušnjami. Kljub vsemu je osvojil 6. mesto, tako kot dan poprej. Kaj takega ni zmožen najbrž nihče več.
Drugi dan je bilo vreme nekaj posebnega. Tik pred štartom so bile nad Szegedom že plohe, proti severu in naprej proti vzhodu pa je bil še čudovit sončen dan, s skoraj pravljičnimi dviganji. Na koncu pa je tekmovalce nad Riom, kjer je tradicionalno ciljna linija, na polovici poti med Szegedom in Szatimazem, pričakala nevihta. Kljub temu so vsi, razen treh, ki si niso nabrali dovolj rezervne višine, nalogo opravili. Ti trije (oba ljubljanska DG 800) so se samo kakšen kilometer in pol pred ciljno točko, v dežju in s kazalcem variometra na dnu, raje odločili za varnost in obrnili na letališče. Na letališču je vladala prava gneča, množica letal je pristajala v skupinah, Jeanu Reanud je stal ob stezi in skušal prek navodil po radiu vzpostaviti nek red. Predstavil se je kot dober direktor tekmovanja, ni ga motil dež, mimogrede je poprijel za kakšno letalo in ga pomagal zriniti na rob travnika.
Le kakšne bodo kazni na uvodnem sestanku tretjega tekmovalnega dne?
Avtor objave: Niko Slana